France Prešeren: Zdravljica

1.

Spet trte so rodile

prijat’li, vince nam sladkó,

ki nam oživlja žile,

srcé razjásni in oko,

ki utopi

vse skrbi,

v potrtih prsih up budi!

2.

Komú najpred veselo

zdravljico, bratje! č’mò zapét'!

Bog našo nam deželo,

Bog živi ves slovenski svet,

brate vse,

kar nas je

sinóv sloveče matere!

3.

V sovražnike 'z oblakov

rodú naj naš'ga trešči gróm!

Prost, ko je bil očakov,

naprej naj bo Slovencov dom;

naj zdrobé

njih roké

si spone, ki jim še težé!

4.

Edinost, sreča, sprava

k nam naj nazaj se vrnejo!

Otrók, kar ima Slava,

vsi naj si v róke sežejo,

da oblast

in z njo čast,

ko préd, spet naša boste last!

5.

Bog žívi vas Slovenke,

prelepe, žlahtne rožice!

Ni take je mladenke,

ko naše je krvi dekle;

naj sinóv

zarod nov

iz vas bo strah sovražnikov!

6.

Mladen’či, zdaj se pije

zdravljica vaša, vi naš up!

Ljubezni domačije

noben naj vam ne usmŕti strup;

ker po nàs

bode nàs,

jo sŕčno bránit' klical čas!

7.

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat' dan,

da, koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

8.

Nazadnje še, prijat’ji,

kozarce zase vzdignimo,

ki smo zato se zbrat'li,

ker dobro v srcu mislimo.

Dókaj dni

naj živí

Bog, kar nas dobrih je ljudi!

Zdravljica je pesem napitnica, ki pa presega zgolj intimno prijateljsko razpoloženje, saj pesnik nagovarja ne le prijatelje, temveč vse Slovence, Slovane in kar vse narode sveta. 

Teme v njej so:

prijateljstvo, 

narodoljubje, 

svobodoljubje, 

miroljubje,

sožitje, 

strpnost

in človekoljubje, 

ki slehernemu posamezniku na svetu zagotavljajo tudi osebno svobodo.

Sporočilo pa presega čas nastanka te pesmi, saj govori o razumevanju, strpnosti in sožitju vseh narodov, dobroti ljudi in medsebojnem spoštovanju ter strpnosti, kar je moto tudi današnje in vseh bodočih človekovih združb in hkrati edino vodilo za obstoj človeštva.

Zaradi samozavestno izražene zahteve po enakopravnosti je bila pesem že ob svojem nastanku leta 1844 obsojena na cenzuro. Ko je Prešeren pripravljal izid svojih Poezij, jo je skušal s črtanjem tretje, revolucionarne kitice (V sovražnike z oblakov …) umestiti v zbirko, a mu je Fran Miklošič (zaradi mnenja, da izraža panslovansko misel – glej slovar) cenzuriral še četrto (Edinost, sreča, sprava …), kar pa je pesnika tako ujezilo, da je tako okrnjene ni hotel izdati. 

Tako je bila prvič objavljena šele v revolucionarnem letu 1848, po marčni revoluciji, najprej v Ilirskem listu, nato pa še v Kranjski čbelici, zapisana v bohoričici ( glej slovar).

Tudi France Prešeren je svojo Zdravljico napisal kot napitnico. Nastala je najbrž na pobudo Matije Vrtovca, šentviškega vinogradnika, ki je »prvega pevca« v svojem eseju Vinske trte hvala nagovoril, naj napiše pesem, ki slavi trto in vino. Tako je leta 1844 nastala Zdravica ob vinski novini. Morda se je pesnik tudi odzval na pesem J. V. Koseskega, ki je napisal domovinsko odo tujemu cesarju, kar je Prešerna zagotovo zbodlo.

Vsekakor je pesmica presegla zgolj veselje ob novem vinu in prijetnem druženju, njen optimizem je prerasel v takrat drzno politično pesem. V njej je Prešeren združil misel o prijateljstvu z željo po enakosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju vseh ljudi. Tako je poleg zasebnega nagovora prijateljem prerasla v narodoljubno pesem, ki spregovori o slovenskem narodu, njegovi usodi in željah vseh narodov in vseh ljudi.

Zaradi svojega smelega nagovora, samozavestno izražene zahteve po prostosti, je bila dolgo časa prepovedana. Slovenci takrat namreč nismo živeli v svoji državi, temveč pod Habsburžani, v avstro-ogrski monarhiji, v kateri je bil uradni jezik nemščina, slovenska besedila pa so bila pod strogim očesom cenzorja.

France Prešeren: ZDRAVLJICA (nastala 1844, prvič objavljena v Novicah, aprila 1848 - po revolucijski ukinitvi cenzure) Prešeren je v njej upesnil svoj družbeni nazor.

 1. kitica: Je uvodni nagovor v NAPITNICO ali ZDRAVLJICO - prigodniško pesem, v kateri pesnik izpoveduje omizju priložnostno nastale dobre želje. Nazdravlja vinski trti, vinu kot navdihovalcu človekove pokončnosti. Ton v kitici je oseben - izpovedana sta "skrb" in "up"- in oseben je nagovor najbližjim prijateljem.

 2., 3., 4. kitica - Pesnik v njih izpoveduje svobodoumno slovensko in slovansko politično zavest.

 2. kitica: VESELA ZDRAVICA - Velja slovenski zemlji in njenim ljudem. Za besedami "ves slovenski svet" tiči misel, ideja o ZEDINJENI SLOVENIJI, ki jo je marčna revolucija 1848 povzdignila v javni narodno politični program.

3. kitica: JEZNA ZDRAVICA - Pesnik meri na sovražnike slovenske svobode, poziva k razbitju suženjskih spon, k zlomu absolutizma. Pesnik se odloča za revolucionarno uporništvo zoper narodno zatiranje. Zamisel narodne samostojnosti in združenosti je oprta na obstoj nekdanje slovenske karantanske svobodnosti.

4. kitica: POMIRITVENA - Pesnik se obrača k misli o vseslovanskem bratstvu in zavezništvu kot prvi opori za pridobitev, utrditev in obrambo lastne narodne moči.

5. kitica: NAPITNICA SLOVENSKIM DEKLETOM - V drugem delu pesnik pozornost usmeri na njihovo materinsko narodno vzgojno vlogo.

6. kitica: NAPITNICA SLOVENSKIM MLADENIČEM. Nagovarja njihovo ljubezen in zvestobo domovini, pogum in bojno pripravljenost.

7. kitica: Pesnik se obrne k videnju mirnega, tvornega in bratskega sožitja vseh ljudi in vseh narodov sveta.

8. kitica: V osebnem tonu nagovori omizje prijateljev. ZDRAVLJICA je NAPITNICA VSEM LJUDEM DOBREGA SRCA, ČLOVEČNOSTI. Tako se Prešernova najbolj bojevita pesem konča z zaupno vero v človekovo dobroto.

IDEJA Zdravljice je postala bistveni del slovenskega narodnega in socialnega osvobajanja, bistvena pobuda za razvoj slovenske narodne zavesti in novodobnega INTERNACIONALIZMA (svetovnega bratstva - sloge med narodi).

V njej obstaja misel o svobodnem, enakopravnem, miroljubnem sožitju vseh, velikih in malih narodov sveta, misel, ki ostaja cilj človeštva še danes.

METAFORIKA: preprosta poosebitev, ritmiziran nagovor
MENJAVANJE DOLŽINE VERZOV
MENJAVANJE RIM
RAZUMNIŠKO, POJMOVNO IZRAZJE (oblast, čast ...)
V kiticah JASNO ZAZNAMOVAN UVOD IN SKLEP.
PESEM V OBLIKI ČAŠE - LIKOVNA PESEM (CARMEN FIGURATUM)
VRSTA PESMI: ZDRAVICA ALI NAPITNICA
LIRSKA PESEM
POLITIČNA PESEM